12 URNO KOLESARJENJE
Pa je za nami 12 urni trening. Kolesarili smo po 25 km krogu in z Anžonom sva zelo vesela vaše družbe. Obiskali so nas Alen Štucin, Ajda Opeka, Oliver Merhar (to so tisti bolj znani in vsi DOS - ovci). Najbolj pa veseli, da se je nam je za vsaj kak krog pridružilo približno 20 logaških navdušencev za kolesarjenje.
Prve tri kroge sva naredila sama. Bilo je čudovito sončno jutro in Planinsko polje je bilo prav za na kartice. V četrtem krogu se nama je pridružil Alen in smo malo pokramljali od DOS-ovskih temah (lani tip ni nič spal. Ni čudno, da je bil drugi). Nato se nama pridružili še drugi. Več kot nas je kolesarilo, bolj se je veter. Močno je pihal (seveda v gofljo) skozi Logatec do konca Kalc. Nato je bilo malo (ampak res malo) bolje skoraj do Planine, v zadnji ravnini pred Planinskim pokopališčem pa je spet pihalo za vse odnest. Zato pa je bilo toliko lepše kolesariti nazaj proti Lazam pa tudi veter v hrbet v klanec ni motil. Je bil pa veter vztrajen in ni nehal do 19-e ure. Presenetljivo smo vse kroge prekolesarili v približno v enakem tempu. Se opravičujeva tistim, ki nam niste mogli slediti. Zahvaljujeva pa se vsem, ki se pomagali pri rezanju zraka na čelu kolone. Slišal sem, da je bila predstavitev DOS-a in lesenih koles zanimiva. Celo sami organizatorji DOS-a so prišli in nama zabičali, da morava priti v torek na uradno tiskovno konferenco.
Kolesa sva oba imela v najmodernejši izvedbi. In sta zdržala. Popustili sta le zadnji zračnici. Ena meni in ena Anžonu. Obema v istem krogu. In ravno v tem krogu je šel spremljevalni avto prvič zraven, da ni bilo treba nama flikati.
Naredili smo 300 km. Fino je bilo. Tudi sendviči od Subwaya so bili na mestu. Sploh v taki fini družbi kolesarjev in navijačev, ki jih je bilo skozi ves dan polno Pr' Krištofu. O Lumarju bomo pa še kaj NA VELIKO povedali. Spremljajte nas še naprej.
Pa je za nami 12 urni trening. Kolesarili smo po 25 km krogu in z Anžonom sva zelo vesela vaše družbe. Obiskali so nas Alen Štucin, Ajda Opeka, Oliver Merhar (to so tisti bolj znani in vsi DOS - ovci). Najbolj pa veseli, da se je nam je za vsaj kak krog pridružilo približno 20 logaških navdušencev za kolesarjenje.
Prve tri kroge sva naredila sama. Bilo je čudovito sončno jutro in Planinsko polje je bilo prav za na kartice. V četrtem krogu se nama je pridružil Alen in smo malo pokramljali od DOS-ovskih temah (lani tip ni nič spal. Ni čudno, da je bil drugi). Nato se nama pridružili še drugi. Več kot nas je kolesarilo, bolj se je veter. Močno je pihal (seveda v gofljo) skozi Logatec do konca Kalc. Nato je bilo malo (ampak res malo) bolje skoraj do Planine, v zadnji ravnini pred Planinskim pokopališčem pa je spet pihalo za vse odnest. Zato pa je bilo toliko lepše kolesariti nazaj proti Lazam pa tudi veter v hrbet v klanec ni motil. Je bil pa veter vztrajen in ni nehal do 19-e ure. Presenetljivo smo vse kroge prekolesarili v približno v enakem tempu. Se opravičujeva tistim, ki nam niste mogli slediti. Zahvaljujeva pa se vsem, ki se pomagali pri rezanju zraka na čelu kolone. Slišal sem, da je bila predstavitev DOS-a in lesenih koles zanimiva. Celo sami organizatorji DOS-a so prišli in nama zabičali, da morava priti v torek na uradno tiskovno konferenco.
Kolesa sva oba imela v najmodernejši izvedbi. In sta zdržala. Popustili sta le zadnji zračnici. Ena meni in ena Anžonu. Obema v istem krogu. In ravno v tem krogu je šel spremljevalni avto prvič zraven, da ni bilo treba nama flikati.
Naredili smo 300 km. Fino je bilo. Tudi sendviči od Subwaya so bili na mestu. Sploh v taki fini družbi kolesarjev in navijačev, ki jih je bilo skozi ves dan polno Pr' Krištofu. O Lumarju bomo pa še kaj NA VELIKO povedali. Spremljajte nas še naprej.